{"id":311,"date":"2025-08-01T14:44:30","date_gmt":"2025-08-01T12:44:30","guid":{"rendered":"https:\/\/stjames.si\/si\/?page_id=311"},"modified":"2026-04-21T18:39:59","modified_gmt":"2026-04-21T16:39:59","slug":"oltar-zalostne-matere-bozje","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/stjames.si\/si\/obisci-cerkev\/oltarji\/oltar-zalostne-matere-bozje\/","title":{"rendered":"Oltar \u017dalostne Matere Bo\u017eje"},"content":{"rendered":"

[vc_row margin_top=”-30px”][vc_column][vc_single_image image=”190″ img_size=”full” alignment=”center” css=””][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/2″][vc_single_image image=”143″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=””][\/vc_column][vc_column width=”1\/2″][vc_column_text css=””]Oltar \u017dalostne Matere Bo\u017eje je iz \u010drnega kamna in je bil postavljen okoli leta 1680. <\/strong><\/p>\n

Njegova arhitektura sledi bene\u0161ki baro\u010dni tradiciji in je sorodna delom kamnoseka Mihaela Ku\u0161e. <\/strong><\/p>\n

V ni\u0161i stoji kip Pieta iz 19. stoletja, na vrhu so trije baro\u010dni angeli iz 18. stoletja. <\/strong><\/p>\n

Pod menzo je slika sv. Marije Magdalene, na menzi pa podoba Ro\u017enovenske Matere Bo\u017eje, delo Josefa Planka iz leta 1860. <\/strong><\/p>\n

Oltar izra\u017ea skrivnost trpljenja in Marijinega so\u010dutja.<\/strong>[\/vc_column_text]

\n\t\t
\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\n\n\t<\/i>\n<\/span>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
Ve\u010d o oltarju...\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>
[vc_column_text css=””]Oltar \u017dalostne Matere Bo\u017eje sodi med najstarej\u0161e ohranjene baro\u010dne oltarje v cerkvi sv. Jakoba in je bil verjetno postavljen v letih 1680 ali 1681 po tem, ko je bratov\u0161\u010dina Kristusovega smrtnega boja \u017ee leto prej v kapelo postavila velik kip Piet\u00e0. Oltar je nastal v obdobju, ko se je po Kranjskem raz\u0161irjal slog \u010drnomarmornatih oltarjev po zgledu bene\u0161ke umetnosti. Oltarji tega sloga so nastajali v delavnicah znamenitih ljubljanskih kamnosekov Mihaela Ku\u0161e in njegovega naslednika Luke Misleja, ki sta bistveno zaznamovala zgodnjobaro\u010dno sakralno umetnost v Ljubljani.<\/p>\n

Oltar je oblikovan iz \u010drnega kamna z izrazito ploskovitim nastavkom, kar je zna\u010dilno za zgodnji barok. Arhitekturno je enak oltarju sv. Kri\u017ea na nasprotni strani cerkve. Nad odprto menzo, ki jo nosi oglata balustra, se dviga osrednji del z dvema paroma gladkih stebrov. Med njimi se nahaja plitva, trapezasto zaklju\u010dena oltarna ni\u0161a, ki sega \u0161e v nizko atiko, prav tako zaklju\u010deno s segmentnim ogredjem. Strogo \u010drno arhitekturo po\u017eivljajo barvni detajli v predelu menze, na podstavkih in v notranjosti ni\u0161e. Ta je zasnovana kot kraj zbranosti in kontemplacije.<\/p>\n

V ni\u0161i stoji kip \u017dalostne Matere Bo\u017eje, t. i. So\u010dutne, ki pa ni ve\u010d prvoten. Dana\u0161nji kip iz 19. stoletja zamenjuje zgodnej\u0161o skulpturo, a ohranja ikoni\u010den motiv \u017ealovanja Marije nad mrtvim Kristusom. Na vrhu atike stoji angel, dva druga kle\u010dita ob straneh pod majhnim baldahinom \u2013 gre za lesene dodatke iz 18. stoletja, ki oltarju dodajajo baro\u010dno razgibanost in \u010dustveno globino. Pod menzo se nahaja slika sv. Marije Magdalene, ki je bila naslikana sredi 18. stoletja in poglablja temo \u017ealovanja.<\/p>\n

Na menzi stoji tudi slika Ro\u017enovenske Matere Bo\u017eje, delo Josefa Planka iz leta 1860. Plank, dunajski slikar, je tudi naslikal sliko \u017dalostne Matere Bo\u017eje na oltarju sv. Kri\u017ea. S svojo umirjeno koloristiko in izrazno ne\u017enostjo dopolnjuje duhovni naboj oltarja, ki v sredi\u0161\u010de postavlja skrivnost trpljenja, so\u010dutja in vere. Oltar je dragocen primer zgodnjebaro\u010dne umetnosti in odsev mo\u010dne ljudske pobo\u017enosti do Matere Bo\u017eje v bole\u010dini, ki je v 17. stoletju postajala vse bolj raz\u0161irjena.[\/vc_column_text]<\/div><\/div>\n\n\t\t\t<\/div>