{"id":319,"date":"2025-08-01T14:46:28","date_gmt":"2025-08-01T12:46:28","guid":{"rendered":"https:\/\/stjames.si\/si\/?page_id=319"},"modified":"2026-04-21T19:02:09","modified_gmt":"2026-04-21T17:02:09","slug":"oltar-svetega-franciska-ksaverija","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/stjames.si\/si\/obisci-cerkev\/oltarji\/oltar-svetega-franciska-ksaverija\/","title":{"rendered":"Oltar svetega Fran\u010di\u0161ka Ksaverija"},"content":{"rendered":"
[vc_row margin_top=”-30px”][vc_column][vc_single_image image=”190″ img_size=”full” alignment=”center” css=””][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/2″][vc_single_image image=”80″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=””][\/vc_column][vc_column width=”1\/2″][vc_column_text css=””]Oltar sv. Fran\u010di\u0161ka Ksaverja je nastal v za\u010detku 18. stoletja. <\/strong>\r\n\r\nOsrednji del je menza s kipom svetnika v duhovni\u0161ki opravi, ki spominja na njegovo nestrohnjeno telo v Goi. <\/strong>\r\n\r\nKiparsko ga dopolnjujeta angel seraf in kerub, delo Paola Gropellija. <\/strong>\r\n\r\nTabernakelj je raz\u0161iril Jacopo Contieri, ki je izdelal tudi simbolni figuri Evrope in Afrike. Na vrhu stoji angel s trobento, ki ga je ustvaril Angelo Putti. <\/strong>\r\n\r\nOltarna slika je delo Paula K\u00fchna (1860). Oltar je nastal iz mo\u010dne pobo\u017enosti in misijonskega navdiha ter iz\u017eareva bogato umetni\u0161ko in duhovno sporo\u010dilo.<\/strong>\r\n\r\n<\/strong>[\/vc_column_text]
\n\t\t
\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\n\n\t<\/i>\n<\/span>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
Ve\u010d o oltarju...\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>
[vc_column_text css=””]\r\n\r\nOsrednji element je menza, ki jo podpirajo \u0161tirje zamor\u010dki, v njej pa le\u017ei upodobitev sv. Fran\u010di\u0161ka Ksaverja v duhovni\u0161ki opravi \u2013 ne kot umirajo\u010dega, ampak kot \u017ee pokojnega, v spomin na nestrohnjene relikvije njegovega telesa, ki jih od leta 1637 hranijo v Goi. Nad menzo se dvigata podstavka z angeloma \u2013 serafom in kerubom \u2013, ki nadome\u0161\u010data stebra. Avtor obeh kipov je Paolo Gropelli, ki jima je dal izrazito baro\u010dno dinamiko. Tabernakelj iz \u010drnega kamna je bil leta 1719 raz\u0161irjen z marmornima ni\u0161ama z angeloma, ki ju je izklesal Jacopo Contieri. Ta je oltarju dodal tudi kiparski upodobitvi Evrope in Afrike \u2013 belopolto \u00bbkraljico\u00ab in temnopoltega \u00bbkralja\u00ab, ki simbolizirata \u0161irjenje evangelija. Na Evropinih nogah in Afri\u010dini blazini so vklesani podpisi Contierija.\r\n\r\nAtiko oltarja krasita sede\u010da angela na volutah (Contieri) in stoje\u010di angel s trobento na vrhu, delo Angela Puttija. Leta 1860 je Paul K\u00fchn naslikal oltarno sliko Povi\u0161anje sv. Fran\u010di\u0161ka<\/em>, ki je zaradi obnove trenutno prestavljena v prezbiterij. Istega avtorja je tudi kri\u017eev pot iz leta 1863 v sosednjih kapelah. \u0160est oljnih slik na stenah kapele, nastalih leta 1726, prikazuje \u010dude\u017ee sv. Fran\u010di\u0161ka Ksaverja \u2013 domnevni avtor je Daniel Savoy, nekdanji kalvinist, ki je prav v tej cerkvi prestopil v katoli\u0161ko vero.\r\n\r\nOltar je izraz globoke pobo\u017enosti, povezane z mo\u010dno jezuitsko tradicijo devetdnevnic pred svetnikovim godom, ki so se za\u010dele \u017ee okoli leta 1700. Za te slovesnosti so pred starim oltarjem postavljali provizori\u010dne scenografije z angelskimi figurami in simbolnimi liki celin, ki so jih kasneje prenesli v trajno umetni\u0161ko obliko.\r\n\r\n[\/vc_column_text]<\/div><\/div>\n\n\t\t\t<\/div>[vc_raw_html css=””]JTNDZGl2JTIwY2xhc3MlM0QlMjJhdWRpby1jb250cm9scyUyMiUzRSUwRCUwQSUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUzQ2J1dHRvbiUyMGNsYXNzJTNEJTIycmV3aW5kLWJ0biUyMiUyMG9uY2xpY2slM0QlMjJyZXdpbmRBdWRpbyUyOCUyN2F1ZGlvLWdiJTI3JTI5JTIyJTNFJTIwJTNDc3BhbiUyMGNsYXNzJTNEJTIyaWNvbiUyMiUzRSUyMCUzQ3N2ZyUyMHZpZXdCb3glM0QlMjIwJTIwMCUyMDI0JTIwMjQlMjIlM0UlMjAlM0Nwb2x5Z29uJTIwcG9pbnRzJTNEJTIyMTElMkMxMiUyMDIwJTJDNCUyMDIwJTJDMjAlMjIlM0UlM0MlMkZwb2x5Z29uJTNFJTIwJTNDcG9seWdvbiUyMHBvaW50cyUzRCUyMjQlMkMxMiUyMDEzJTJDNCUyMDEzJTJDMjAlMjIlM0UlM0MlMkZwb2x5Z29uJTNFJTIwJTNDJTJGc3ZnJTNFJTIwJTNDJTJGc3BhbiUzRSUwRCUwQSUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUzQyUyRmJ1dHRvbiUzRSUwRCUwQSUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUzQ2J1dHRvbiUyMGNsYXNzJTNEJTIycGxheS1idG4lMjIlMjBvbmNsaWNrJTNEJTIydG9nZ2xlQXVkaW8lMjglMjdhdWRpby1nYiUyNyUyQyUyN1BsYXklMjclMkMlMjdQYXVzZSUyNyUyQyUyMHRoaXMlMjklMjIlM0UlMEQlMEElMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlM0NzcGFuJTIwY2xhc3MlM0QlMjJpY29uJTIwcGxheS1pY29uJTIyJTNFJTBEJTBBJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTNDc3ZnJTIwdmlld0JveCUzRCUyMjAlMjAwJTIwMjQlMjAyNCUyMiUzRSUwRCUwQSUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUzQ3BvbHlnb24lMjBwb2ludHMlM0QlMjI1JTJDMyUyMDE5JTJDMTIlMjA1JTJDMjElMjIlM0UlM0MlMkZwb2x5Z29uJTNFJTBEJTBBJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTNDJTJGc3ZnJTNFJTBEJTBBJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTNDJTJGc3BhbiUzRSUwRCUwQSUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUzQ3NwYW4lMjBjbGFzcyUzRCUyMmxhYmVsJTIyJTNFUHJlZHZhamFqJTNDJTJGc3BhbiUzRSUwRCUwQSUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUzQyUyRmJ1dHRvbiUzRSUwRCUwQSUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUzQyUyRmRpdiUzRSUwRCUwQSUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUzQ2F1ZGlvJTIwaWQlM0QlMjJhdWRpby1nYiUyMiUyMHNyYyUzRCUyMmh0dHBzJTNBJTJGJTJGc3RqYW1lcy5zaSUyRndwLWNvbnRlbnQlMkZ1cGxvYWRzJTJGMjAyNiUyRjA0JTJGQWx0YXJPZlN0RnJhY2lzWGF2aWVyX1NJLm1wMyUyMiUzRSUzQyUyRmF1ZGlvJTNF[\/vc_raw_html][vc_column_text css=””]\r\n

Ostali oltarji:<\/h3>\r\n