{"id":332,"date":"2025-08-01T14:49:22","date_gmt":"2025-08-01T12:49:22","guid":{"rendered":"https:\/\/stjames.si\/si\/?page_id=332"},"modified":"2026-04-21T19:20:25","modified_gmt":"2026-04-21T17:20:25","slug":"oltar-svetega-jozefa","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/stjames.si\/si\/obisci-cerkev\/oltarji\/oltar-svetega-jozefa\/","title":{"rendered":"Oltar svetega Jo\u017eefa"},"content":{"rendered":"

[vc_row margin_top=”-30px”][vc_column][vc_single_image image=”190″ img_size=”full” alignment=”center” css=””][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/2″][vc_single_image image=”160″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=””][\/vc_column][vc_column width=”1\/2″][vc_column_text css=””]Oltar sv. Jo\u017eefa, narejen leta 1716 na pobudo jezuita Jo\u017eefa de Giorgia, odlikuje dinami\u010dna visokobaro\u010dna arhitektura s poudarjenima svedrastima stebroma. <\/strong><\/p>\n

Izdelan je iz uvo\u017eenega marmorja z mogo\u010dnimi kipi sv. Dizme in sv. Barbare, ki ju je izklesal Angelo Putti. <\/strong><\/p>\n

Osrednja oltarna slika Smrt sv. Jo\u017eefa je delo F. K. Remba iz let 1702 ali 1710. <\/strong><\/p>\n

Na vrhu oltarja je napis \u00bbIte ad Joseph\u00ab in relief Marijine zaroke, pod oltarno mizo pa prikupen relief sv. Jo\u017eefa z Jezu\u0161\u010dkom.<\/strong>[\/vc_column_text]

\n\t\t
\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\n\n\t<\/i>\n<\/span>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
Ve\u010d o oltarju...\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>
[vc_column_text css=””]Oltar sv. Jo\u017eefa je po slogu par oltarju Angelov varuhov na nasprotni strani cerkve. Leta 1716 je zamenjal starej\u0161i oltar sv. Katarine oziroma svetih mu\u010denk. Izdelan je bil za 1000 goldinarjev, ki jih je ljubljanskemu jezuitskemu kolegiju leta 1709 daroval jezuit magister Jo\u017eef de Giorgio. Sprva je \u017eelel naro\u010diti dva oltarja, a se je nato odlo\u010dil za enega, veli\u010dastnej\u0161ega, posve\u010denega svojemu zavetniku.<\/p>\n

Zasnova oltarja je izrazito baro\u010dna, dinami\u010dno oblikovana in prostorsko razgibana. Zgrajen je prete\u017eno iz pisanega in \u010drnega uvo\u017eenega marmorja, s kontrastno belimi kiparskimi poudarki. Glavna arhitekturna zna\u010dilnost so dva v ospredje postavljena svedrasta stebra na valovitih podstavkih, ki poudarjata globino celotne oltarne strukture. Stebra in spremljajo\u010di pilastri nosijo razgibano ogredje, nad katerim se pne mogo\u010dna atika, obrobljena z volutami in zaklju\u010dno kartu\u0161o z napisom \u00bbITE AD IOSEPH\u00ab. Oltarna menza je trebu\u0161asto izbo\u010dena, okra\u0161ena z listnimi volutami in kartu\u0161o z reliefom sv. Jo\u017eefa z Jezu\u0161\u010dkom.<\/p>\n

V osrednji ni\u0161i nad menzo je slika Smrt sv. Jo\u017eefa<\/em>, delo Franza Karla Remba iz Radovljice, ki je nastala bodisi leta 1702, ko je slikar pri\u0161el v kolegij ravno na Jo\u017eefovo godovanje, ali leta 1710. Ob strani stojita kipa sv. Dizme (levo) in sv. Barbare (desno), ki sta bila izklesana leta 1716. Oba svetnika sta v kr\u0161\u010danski tradiciji povezana z dobro smrtjo: Dizma, \u00bbdobri razbojnik\u00ab, ki se je ob Jezusovi strani spreobrnil na kri\u017eu, in Barbara, ki velja za zavetnico umirajo\u010dih. Nad sliko se nahajata angelski glavici in dva fruktona, v atiki pa relief Marijine zaroke<\/em> ter ve\u010dja angela, ki kle\u010dita na valovitem ogredju. Vsi kipi so delo znamenitega bene\u0161kega kiparja Angela de Puttija, ki je v tistem \u010dasu ustvarjal na Kranjskem in postavil visoke standarde baro\u010dnega kiparstva. Tudi \u010de oltarja ni sam izdelal, je najverjetneje odlo\u010dilno vplival na njegovo zasnovo.<\/p>\n

Sliko Srca Jezusovega na menzi je leta 1860 naslikal Josef Plank.<\/p>\n

Oltar sv. Jo\u017eefa je umetnostno pomemben spomenik vrhunskega baro\u010dnega oblikovanja, ki izra\u017ea jezuitski estetski okus in teolo\u0161ko naravnanost. Posve\u010den je sv. Jo\u017eefu, mo\u017eu Device Marije in Jezusovemu rejniku. Njegovo \u010de\u0161\u010denje se je ob koncu 17. stoletja po zaslugi jezuitov mo\u010dno raz\u0161irilo in doseglo vrhunec leta 1870, ko ga je pape\u017e Pij IX. razglasil za zavetnika vesoljne Cerkve. Pape\u017e Pij XII. je leta 1955 uvedel praznik sv. Jo\u017eefa delavca<\/em> (1. maj), s \u010dimer je povezava med Jo\u017eefom in dostojanstvom dela dobila liturgi\u010dno potrditev.[\/vc_column_text]<\/div><\/div>\n\n\t\t\t<\/div>