{"id":336,"date":"2025-08-01T14:50:24","date_gmt":"2025-08-01T12:50:24","guid":{"rendered":"https:\/\/stjames.si\/si\/?page_id=336"},"modified":"2026-04-21T19:27:36","modified_gmt":"2026-04-21T17:27:36","slug":"oltar-marijinega-vnebovzetja","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/stjames.si\/si\/obisci-cerkev\/oltarji\/oltar-marijinega-vnebovzetja\/","title":{"rendered":"Oltar Marijinega vnebovzetja"},"content":{"rendered":"
[vc_row margin_top=”-30px”][vc_column][vc_single_image image=”190″ img_size=”full” alignment=”center” css=””][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/2″][vc_single_image image=”83″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=””][\/vc_column][vc_column width=”1\/2″][vc_column_text css=””]Oltar Marijinega vnebovzetja so jeseni 1721 postavili na pobudo in s finan\u010dno podporo patra jezuita Inocenca Erberja. <\/strong>\r\n\r\nKipa sv. Joahima in sv. Ane ter angelca na atiki so delo Jacopa Contierija. Kiparska skupina Marijinega kronanja velja za najzgodnej\u0161e ljubljansko delo Francesca Robbe. <\/strong>\r\n\r\nOltarna slika \u00bbMarijino vnebovzetje\u00ab, ki jo je leta 1822 naslikal Matev\u017e Langus, prikazuje Marijo obkro\u017eeno z angeli brez apostolov, kar ustreza eni od dveh tradicionalnih ikonografskih razli\u010dic upodobitve tega skrivnostnega dogodka.<\/strong>\r\n\r\n<\/strong>[\/vc_column_text]
\n\t\t
\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\n\n\t<\/i>\n<\/span>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
Ve\u010d o oltarju...\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>
[vc_column_text css=””]\r\n\r\nOltar Marijinega vnebovzetja je bil zgrajen v jeseni 1721 na pobudo in s finan\u010dno podporo patra jezuita Inocenca Erberja. Stari oltar so podrli 9. septembra, tri dni kasneje so mo\u010dvirna tla utrdili z jel\u0161evimi piloti, nato pozidali temelje, menzo oltarja pa postavili \u017ee dan zatem. Do 15. novembra, ob obletnici posvetitve cerkve, je bil novi oltar v celoti dokon\u010dan.\r\n\r\nArhitekturno zasnovo oltarja zaznamuje umirjena baro\u010dna kompozicija iz svetlej\u0161ega ro\u017enatega marmorja s paroma stebrov ob oltarni ni\u0161i. Ob njej stojita kipa sv. Joahima in sv. Ane, Marijinih star\u0161ev, ki godujeta 26. julija. Dela je leta 1720 izklesal bene\u0161ki kipar Jacopo Contieri. Njegov podpis se pojavi z za\u010detnicami I.C.S. na Joahimovi bazi in z imenom IACO.S CONTIERUS SCVL. na bazi kipa sv. Ane. Contierijevi sta tudi figuri angelov na robovih atike, ki dr\u017eita trak z napisom ASSUMPTA EST MARIA \/ GAUDENT ANGELI<\/em> (Marija je bila vzeta v nebesa \/ Angeli se veselijo).\r\n\r\nSkupina Marijinega kronanja v atiki velja za najzgodnej\u0161e delo Francesca Robbe v Ljubljani. Robba je v mesto pri\u0161el kot Contierijev pomo\u010dnik, pozneje pa postal osrednja osebnost baro\u010dnega kiparstva na Kranjskem.\r\n\r\nOsrednji del oltarja zapolnjuje Langusova slika \u00bbMarijino vnebovzetje\u00ab iz leta 1822. \u010ceprav je signirana, ni zna\u010dilna za Langusov slog, zato je verjetno kopija starej\u0161e podobe, pred katero so se zbirale vse tri jezuitske Marijine bratov\u0161\u010dine. Ikonografsko spada v drugo razli\u010dico upodobitve Marijinega vnebovzetja, imenovano \u00bbVnebovzeta\u00ab, kjer je Marija prikazana sama, obdana z angeli, brez apostolov in praznega sarkofaga. Tak\u0161na izbira odra\u017ea razmisleke naro\u010dnikov v \u010dasu po tridentinskem koncilu, ko so se spra\u0161evali, ali so apostoli res bili pri\u010de dogodku vnebovzetja.\r\n\r\n[\/vc_column_text]<\/div><\/div>\n\n\t\t\t<\/div>[vc_raw_html css=””]JTNDZGl2JTIwY2xhc3MlM0QlMjJhdWRpby1jb250cm9scyUyMiUzRSUwRCUwQSUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUzQ2J1dHRvbiUyMGNsYXNzJTNEJTIycmV3aW5kLWJ0biUyMiUyMG9uY2xpY2slM0QlMjJyZXdpbmRBdWRpbyUyOCUyN2F1ZGlvLWdiJTI3JTI5JTIyJTNFJTIwJTNDc3BhbiUyMGNsYXNzJTNEJTIyaWNvbiUyMiUzRSUyMCUzQ3N2ZyUyMHZpZXdCb3glM0QlMjIwJTIwMCUyMDI0JTIwMjQlMjIlM0UlMjAlM0Nwb2x5Z29uJTIwcG9pbnRzJTNEJTIyMTElMkMxMiUyMDIwJTJDNCUyMDIwJTJDMjAlMjIlM0UlM0MlMkZwb2x5Z29uJTNFJTIwJTNDcG9seWdvbiUyMHBvaW50cyUzRCUyMjQlMkMxMiUyMDEzJTJDNCUyMDEzJTJDMjAlMjIlM0UlM0MlMkZwb2x5Z29uJTNFJTIwJTNDJTJGc3ZnJTNFJTIwJTNDJTJGc3BhbiUzRSUwRCUwQSUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUzQyUyRmJ1dHRvbiUzRSUwRCUwQSUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUzQ2J1dHRvbiUyMGNsYXNzJTNEJTIycGxheS1idG4lMjIlMjBvbmNsaWNrJTNEJTIydG9nZ2xlQXVkaW8lMjglMjdhdWRpby1nYiUyNyUyQyUyN1BsYXklMjclMkMlMjdQYXVzZSUyNyUyQyUyMHRoaXMlMjklMjIlM0UlMEQlMEElMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlM0NzcGFuJTIwY2xhc3MlM0QlMjJpY29uJTIwcGxheS1pY29uJTIyJTNFJTBEJTBBJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTNDc3ZnJTIwdmlld0JveCUzRCUyMjAlMjAwJTIwMjQlMjAyNCUyMiUzRSUwRCUwQSUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUzQ3BvbHlnb24lMjBwb2ludHMlM0QlMjI1JTJDMyUyMDE5JTJDMTIlMjA1JTJDMjElMjIlM0UlM0MlMkZwb2x5Z29uJTNFJTBEJTBBJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTNDJTJGc3ZnJTNFJTBEJTBBJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTNDJTJGc3BhbiUzRSUwRCUwQSUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUzQ3NwYW4lMjBjbGFzcyUzRCUyMmxhYmVsJTIyJTNFUHJlZHZhamFqJTNDJTJGc3BhbiUzRSUwRCUwQSUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUzQyUyRmJ1dHRvbiUzRSUwRCUwQSUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUzQyUyRmRpdiUzRSUwRCUwQSUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUzQ2F1ZGlvJTIwaWQlM0QlMjJhdWRpby1nYiUyMiUyMHNyYyUzRCUyMmh0dHBzJTNBJTJGJTJGc3RqYW1lcy5zaSUyRndwLWNvbnRlbnQlMkZ1cGxvYWRzJTJGMjAyNiUyRjA0JTJGQWx0YXJPZkFzc3VtcHRpb25PZlZpcmdpbk1hcnlfU0kubXAzJTIyJTNFJTNDJTJGYXVkaW8lM0U=[\/vc_raw_html][vc_column_text css=””]\r\n

Ostali oltarji:<\/h3>\r\n