{"id":345,"date":"2025-08-01T14:58:12","date_gmt":"2025-08-01T12:58:12","guid":{"rendered":"https:\/\/stjames.si\/si\/?page_id=345"},"modified":"2026-04-21T21:25:07","modified_gmt":"2026-04-21T19:25:07","slug":"oltar-svetega-kriza","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/stjames.si\/si\/obisci-cerkev\/oltarji\/oltar-svetega-kriza\/","title":{"rendered":"Oltar Svetega Kri\u017ea"},"content":{"rendered":"

[vc_row margin_top=”-30px”][vc_column][vc_single_image image=”190″ img_size=”full” alignment=”center” css=””][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/2″][vc_single_image image=”115″ img_size=”full” onclick=”link_image” css=””][\/vc_column][vc_column width=”1\/2″][vc_column_text css=””]Oltar svetega Kri\u017ea iz leta 1678 je eden najstarej\u0161ih \u010drnomarmornatih baro\u010dnih oltarjev na Kranjskem. <\/strong><\/p>\n

V osrednji ni\u0161i visi Kri\u017eani iz 19. stoletja, pod menzo pa je relief mrtvega Kristusa z angeli, delo Matthiasa Hendrichxa (1701). <\/strong><\/p>\n

Oltar krasi \u0161e trojica baro\u010dnih angelov iz 18. stoletja ter slika \u017dalostne Matere Bo\u017eje, ki jo je leta 1860 naslikal Josef Plank. <\/strong><\/p>\n

Arhitektura sledi bene\u0161kemu vplivu in iz\u017eareva zadr\u017eano baro\u010dno lepoto.<\/strong>[\/vc_column_text]

\n\t\t
\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\n\n\t<\/i>\n<\/span>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
Ve\u010d o oltarju...\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>
[vc_column_text css=””]Oltar svetega Kri\u017ea sodi med najstarej\u0161e primere \u010drnomarmornatih baro\u010dnih oltarjev na Kranjskem. Ustvarjen je bil leta 1678 po naro\u010dilu bratov\u0161\u010dine Kristusovega smrtnega boja. Arhitekturno in slogovno sledi italijanskemu, predvsem bene\u0161kemu vplivu, ki je v drugi polovici 17. stoletja zaznamoval sakralno umetnost v Ljubljani. Zasnova oltarja ka\u017ee sorodnosti z deli znamenite kamnose\u0161ke delavnice Mihaela Ku\u0161e, ki je v tistem \u010dasu delovala v Ljubljani in pomembno vplivala na razvoj baro\u010dnega oltarja v tem prostoru.<\/p>\n

Oltar je iz \u010drnega kamna in s svojo strogo, ploskovito obliko iz\u017eareva preprostost in trdnost. Njegova zasnova temelji na dveh parih gladkih stebrov, ki uokvirjajo trapezasto zaklju\u010deno ni\u0161o. Nad njo se dviga atika s segmentnim zaklju\u010dkom, kar ustvarja navpi\u010dno \u010dlenjenost in bogato silhueto. Kljub temni barvi kamenine je oltar po\u017eivljen z barvnimi kamnitimi detajli na menzi, podstavkih in notranjosti ni\u0161e. Arhitektura je stroga, a zadr\u017eano dekorativna, kar je zna\u010dilno za zgodnji barok.<\/p>\n

V sredi\u0161\u010du ni\u0161e je postavljeno razpelo \u2013 dana\u0161nji Kri\u017eani iz 19. stoletja ni ve\u010d izviren, vendar s svojimi poznogotskimi oblikovnimi potezami vzbuja dvom o dataciji. Zgornji del oltarja krasijo lesene figure angelov iz 18. stoletja: eden stoji na vrhu atike, dva pa kle\u010dita ob straneh in podpirata majhen baldahin. Ti dodatki z mehko modelacijo in \u010dustveno izraznostjo dopolnjujejo arhitekturno strukturo.<\/p>\n

Pod oltarno menzo se nahaja dragocen marmorni relief mrtvega Kristusa, ki ga obkro\u017eajo objokujo\u010di angeli. Relief je bil dodan leta 1701 in pripisan kiparju Matthiasu Hendrichxu, ki je bil aktiven tudi pri drugih oltarjih v isti cerkvi. Njegov slog se odlikuje po ob\u010dutljivem izrazu in realisti\u010dno izoblikovanih figurah.<\/p>\n

Menzo oltarja dopolnjuje tudi slika \u017dalostne Matere Bo\u017eje, delo dunajskega slikarja Josefa Planka iz leta 1860. Ta poznej\u0161i dodatek poglablja \u010dustveno sporo\u010dilnost oltarja, ki ostaja prostor kontemplacije Kristusovega trpljenja, so\u010dutja in vere.[\/vc_column_text]<\/div><\/div>\n\n\t\t\t<\/div>[vc_raw_html css=””]JTNDZGl2JTIwY2xhc3MlM0QlMjJhdWRpby1jb250cm9scyUyMiUzRSUwRCUwQSUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUzQ2J1dHRvbiUyMGNsYXNzJTNEJTIycmV3aW5kLWJ0biUyMiUyMG9uY2xpY2slM0QlMjJyZXdpbmRBdWRpbyUyOCUyN2F1ZGlvLWdiJTI3JTI5JTIyJTNFJTIwJTNDc3BhbiUyMGNsYXNzJTNEJTIyaWNvbiUyMiUzRSUyMCUzQ3N2ZyUyMHZpZXdCb3glM0QlMjIwJTIwMCUyMDI0JTIwMjQlMjIlM0UlMjAlM0Nwb2x5Z29uJTIwcG9pbnRzJTNEJTIyMTElMkMxMiUyMDIwJTJDNCUyMDIwJTJDMjAlMjIlM0UlM0MlMkZwb2x5Z29uJTNFJTIwJTNDcG9seWdvbiUyMHBvaW50cyUzRCUyMjQlMkMxMiUyMDEzJTJDNCUyMDEzJTJDMjAlMjIlM0UlM0MlMkZwb2x5Z29uJTNFJTIwJTNDJTJGc3ZnJTNFJTIwJTNDJTJGc3BhbiUzRSUwRCUwQSUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUzQyUyRmJ1dHRvbiUzRSUwRCUwQSUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUzQ2J1dHRvbiUyMGNsYXNzJTNEJTIycGxheS1idG4lMjIlMjBvbmNsaWNrJTNEJTIydG9nZ2xlQXVkaW8lMjglMjdhdWRpby1nYiUyNyUyQyUyN1BsYXklMjclMkMlMjdQYXVzZSUyNyUyQyUyMHRoaXMlMjklMjIlM0UlMEQlMEElMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlMjAlM0NzcGFuJTIwY2xhc3MlM0QlMjJpY29uJTIwcGxheS1pY29uJTIyJTNFJTBEJTBBJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTNDc3ZnJTIwdmlld0JveCUzRCUyMjAlMjAwJTIwMjQlMjAyNCUyMiUzRSUwRCUwQSUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUzQ3BvbHlnb24lMjBwb2ludHMlM0QlMjI1JTJDMyUyMDE5JTJDMTIlMjA1JTJDMjElMjIlM0UlM0MlMkZwb2x5Z29uJTNFJTBEJTBBJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTNDJTJGc3ZnJTNFJTBEJTBBJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTIwJTNDJTJGc3BhbiUzRSUwRCUwQSUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUzQ3NwYW4lMjBjbGFzcyUzRCUyMmxhYmVsJTIyJTNFUHJlZHZhamFqJTNDJTJGc3BhbiUzRSUwRCUwQSUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUzQyUyRmJ1dHRvbiUzRSUwRCUwQSUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUzQyUyRmRpdiUzRSUwRCUwQSUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUyMCUzQ2F1ZGlvJTIwaWQlM0QlMjJhdWRpby1nYiUyMiUyMHNyYyUzRCUyMmh0dHBzJTNBJTJGJTJGc3RqYW1lcy5zaSUyRndwLWNvbnRlbnQlMkZ1cGxvYWRzJTJGMjAyNiUyRjA0JTJGQWx0YXJPZlRoZUhvbHlDcm9zc19TSS5tcDMlMjIlM0UlM0MlMkZhdWRpbyUzRQ==[\/vc_raw_html][vc_column_text css=””]<\/p>\n

Ostali oltarji:<\/h3>\n