Sedemdeset let \u017eivljenja ni dose\u017eek \u010dloveka, temve\u010d skrivnost Bo\u017eje milosti. \u010clovek \u0161teje leta, Bog pa \u0161teje zvestobo. Ljudje vidimo \u010das, ki mineva, Bog vidi ljubezen, ki ostaja.
\u010ce je duhovnikovo \u017eivljenje resni\u010dno darovano Kristusu, potem se njegova leta ne merijo po koledarju, temve\u010d po tem, koliko sebe je podaril Bogu in ljudem po tihih \u017ertvah, zvestobi v preizku\u0161njah in molitvah, za katere ve le Bog. Sedemdeset let duhovni\u0161tva zato ni le jubilej \u010dasa \u2013 je praznik zvestobe Boga \u010dloveku in \u010dloveka Bogu.
To je \u010das, ki presega \u010dlove\u0161ko predstavo in presega meje \u010dasa. Ni ga mogo\u010de ujeti v statistiko ali v zgodovinske zapise: je \u010das, ki je postal \u017eivljenje, in \u017eivljenje, ki je postalo daritev. Kakor bi hotel zajeti morje v dlan ali z besedami izre\u010di tisto, kar lahko pove le ti\u0161ina, tako besede postanejo premajhne, da bi lahko opisale veli\u010dino te skrivnosti.
Vsak \u010dlovek v sebi nosi svojo galerijo \u017eivljenja. V njej niso le obrazi ljudi, ki jih je sre\u010deval na svoji poti, temve\u010d tudi podobe trenutkov, besed, pogledov, dotikov in tihih sre\u010danj, ki so za vedno zaznamovala njegovo srce. Ta galerija ni naslikana na platnu, ampak v globini \u010dlovekovega spomina in du\u0161e. Iz vseh teh podob se sestavlja skrivnost na\u0161ega \u017eivljenja \u2013 to, kar smo postali, in to, kar po Bo\u017eji milosti \u0161e postajamo.
Moja duhovna povezanost s p. Jo\u017eetom ni nastala po naklju\u010dju, temve\u010d iz notranjega prepoznavanja vrednot, ki me spremljajo skozi \u010das najinega poznanstva. Rodila se je iz sorodnosti duha, iz istega hrepenenja po Resnici, lepoti in Bogu. Je duhovna bli\u017eina, ki se ne meri ne z besedami ne s \u010dasom, ampak z globino sledi, ki jih pu\u0161\u010da v mojem srcu. Pater Jo\u017ee me nagovarja z mo\u010djo svoje osebnosti, pri\u010devanja in notranje navzo\u010dnosti. Njegova bli\u017eina ni glasna, vendar nagovarja v jeziku, ki ga razume srce. V njegovem delu prepoznavam globoko modrost, predanost in iskreno \u017eeljo po slu\u017eenju \u010dloveku. Ob sre\u010devanju z njegovimi mislimi vedno znova za\u010dutim, da obstajajo vrednote, ki so bile vtkane v njegovo \u017eivljenje in ostajajo \u017eive \u0161e danes. Besede me vabijo h globokemu razmisleku o \u017eivljenju, veri in \u010dlovekovemu poslanstvu. Nikoli ga nisem do\u017eivljal zgolj kot ustvarjalca ali misleca, ampak ga do\u017eivljam predvsem kot \u010dloveka, ki s predanostjo in ljubeznijo pu\u0161\u010da sledi v mnogih srcih. Nikoli ne i\u0161\u010de priznanja. Vedno pri\u010duje o Bogu.
Njegove besede niso odmevale le z ambona. Njihovo resni\u010dnost potrjuje z vsakdanjim \u017eivljenjem. Evangelij ne le oznanja, ampak ga \u017eivi. Vidi \u010dloveka, zna mu prisluhniti, potrpe\u017eljivo \u010dakati in odpirati vrata tistim, ki i\u0161\u010dejo upanje, mir in smisel. Njegova podoba ni le podoba govornika, ampak dobrega pastirja, ki vodi ljudi h Kristusu. Neopazno se zliva tudi z mojim \u017eivljenjem; postaja del moje poti, spremljevalka mojih odlo\u010ditev in opora v trenutkih, ko je treba znova iskati smisel. U\u010di me, da \u010dlovek ni velik zaradi polo\u017eaja, temve\u010d zaradi ljubezni, s katero se daruje drugim, in zaradi zvestobe, s katero hodi za Kristusom.
Ko sva s p. Jo\u017eetom za\u010dela oblikovati knjigo Podobe in obrazi galerije \u017eivljenja, sem \u010dutil, da ne zapisujeva le \u017eivljenjskih zgodb ljudi. Zbirala sva drobce svetlobe, ki jih je vsak izmed njih pustil za seboj. Ta knjiga je s\u010dasoma postala tudi knjiga mojega \u017eivljenjskega romanja. Vsaka zgodba me vodi k novim spoznanjem, vsak obraz mi razkriva novo podobo \u010dloveka in Bo\u017eje navzo\u010dnosti. Med vsemi obrazi pa lik patra Jo\u017eeta ostaja kakor nepretrgana nit, ki, stkana iz spominov in slik, povezuje preteklost s sedanjostjo: podoba mladeni\u010da, ki je pogumno odgovoril Bo\u017ejemu klicu; lik duhovnika ob oltarju; slika dobrega pastirja med ljudmi. Vidim njegove korake po poteh, kamor so prina\u0161ale tola\u017ebo in upanje. Pred o\u010dmi se ri\u0161ejo zidovi zapora, kjer trpljenje ni zlomilo njegove vere. Tukaj so obrazi revnih, otrok, bolnih in tistih, ki jih je \u017eivljenje potisnilo na rob; ljudi drugih jezikov, narodov in kultur, ki jih ni sre\u010deval kot tujec: sprejemal jih je kot brate in sestre, ustvarjene po Bo\u017eji podobi. Tukaj so njegove pesmi, ki so molitve njegove du\u0161e. V njih i\u0161\u010de Boga, ki \u010dloveka vodijo v globje sre\u010danje z Njim.
Tega ne pi\u0161em zato, da bi opisoval to, kar je \u017ee znano. \u017delel bi poudariti tisto, kar je skrito pod povr\u0161jem ve\u010dletnih sre\u010devanj: globoka duhovna bli\u017eina, ki ne nastane iz velikih dogodkov. Raste iz ne\u0161tetih drobnih sre\u010danj, pogovorov in nevidnega prostora, kjer se du\u0161e prepoznajo v Bogu. Ko se oziram nazaj, globje dojemam, da tak\u0161nih vezi ne ustvari \u010dlovek. Stkane neopazno so dar Bo\u017eje milosti. Ne rojevajo se tam, kjer se sre\u010dujejo le misli, pa\u010d pa tam, kjer se v Kristusu sre\u010data dve srci in dve poti.
Pater Jo\u017ee zame ni le \u010dlovek spomina, je \u010dlovek navzo\u010dnosti. Je podoba evangelija, ne le v knjigah, ki jih je napisal, ali v besedah, ki jih izgovarja. Navzo\u010d je v srcih ljudi, ki jih odpira za Boga. Zame ostaja u\u010ditelj in zgled \u010dloveka. V njem spoznavam, da je najve\u010dja mo\u010d skrita v poni\u017enosti, najve\u010dja modrost v poslu\u0161anju in najve\u010dja ljubezen v nesebi\u010dnem darovanju. \u010clovek postane zares velik \u0161ele takrat, ko dovoli, da po njem deluje Kristus. Pater je tudi po trpljenju ostal \u010dlovek upanja, po krivicah \u010dlovek odpu\u0161\u010danja, v vsem pa duhovnik \u2013 redovnik, ki ostaja zvest Kristusu. Njegov zgled razodeva, da kri\u017e ni cilj, ampak prehod. Zadnja beseda vedno pripada vstajenju \u2013 Bo\u017eji ljubezni, ki je mo\u010dnej\u0161a od trpljenja in smrti. Leta minevajo, poti se spreminjajo, toda vez, ki se je spletla ob najinem prvem sre\u010danju, ni nikoli oslabela, temve\u010d se je poglobila. Tam, kjer se kon\u010dajo leta in sre\u010danja, vezi ostanejo. Ne ohranja jih \u010das ali \u010dlove\u0161ki spomin, temve\u010d Bo\u017eja ljubezen. To je dedi\u0161\u010dina, ki ne mine, lu\u010d, ki ne ugasne, upanje, ki me vodi naprej. \u017divljenje ne pripada ve\u010d \u010dasu, temve\u010d ve\u010dnosti, zato ta zgodba nima konca. Dana mi je milost, da smem del \u017eivljenjske prehoditi ob njem. Iz tega raste tudi odgovornost, da vrednote, ki jih \u017eivi in zanje pri\u010duje, ne ostanejo le lep spomin. Postati morajo tudi na\u010din mojega \u017eivljenja.
Darko Gorenc<\/p>\n\n\n\n
<\/p>\n\n\n\n
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Sedemdeset let \u017eivljenja ni dose\u017eek \u010dloveka, temve\u010d skrivnost Bo\u017eje milosti. \u010clovek \u0161teje leta, Bog pa \u0161teje zvestobo. Ljudje vidimo \u010das, ki mineva, Bog vidi ljubezen, ki ostaja.\u010ce je duhovnikovo \u017eivljenje…<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1097,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"give_campaign_id":0,"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-1095","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-objave","category-8","description-off"],"yoast_head":"\n