Monštranca, izdelana leta 1755 na Dunaju.
Avtor je mojster I.I.K..

Podrobnosti o materialih in dimenzijah:

  • Material: srebro, tolčeno, ulito, cizelirano, pozlačeno, kamni
  • Višina: 71,5 cm
  • Širina: 33,5 cm
  • Dimenzije noge: 28 x 19,6 cm

Liturgično posodje cerkve sv. Jakoba v Ljubljani priča o bogati zgodovini in velikodušnosti plemičev ter cerkvenih dostojanstvenikov, med katerimi izstopa škof Tomaž Hren. Izvirajo predvsem iz obdobja jezuitov (1597–1773), ko so dragoceno posodje darovali plemiči kot Auerspergi, Codellijevi, Rossi, Schönleben in drugi. Od nekdaj številnih dragocenosti se je do danes ohranilo le nekaj izbranih kosov: Hrenov ciborij, srebrni kelihi in bogato okrašene monstrance, ki jih pripisujejo mojstrom iz Augsburga, Gradca in Ljubljane, odražajo pa vrhunce baročne in rokokojske zlatarne umetnosti.

Več o zakladnici ...

Liturgično posodje jezuitske cerkve sv. Jakoba v Ljubljani priča o bogati tradiciji, velikodušnosti in umetniški dovršenosti, ki jo je cerkev dosegla predvsem v obdobju od prihoda jezuitov (1597) do ukinitve reda (1773). Številni dragoceni kosi cerkvenega posodja so darovi pomembnih posameznikov, kot so škof Tomaž Hren, nadvojvodinja Marija, plemiške družine Auersperg, Codelli, Rossi, Colalto in številni drugi, ki so podarjali ciborije, kelihe, relikviarije in druge liturgične predmete.

Škof Hren, eden najpomembnejših dobrotnikov, je leta 1608 cerkvi daroval znameniti srebrni ciborij, ki se je kot edini od dragocenosti iz tega časa ohranil do danes. Iz različnih zapisov je znano, da so dragocene liturgične predmete cerkvi pogosto naročali v Augsburgu, enem najpomembnejših zlatarskih središč srednje Evrope, od koder prihajajo razkošni izdelki mojstrov, kot sta J. Zeckel in A. I. Drentwett. Med njimi izstopa bogato ornamentirana srebrna večna luč, ki jo je leta 1722 naročil kranjski plemič J. A. Rasp.

Posebej zanimiva je zgodovina predmetov, pridobljenih po letu 1773, ko je bil jezuitski red ukinjen in je požar leta 1774 uničil velik del opreme. Takrat je bilo veliko dragocenosti pretopljenih za obnovo cerkve. Kljub temu se je ohranilo nekaj izjemnih kosov: srebrni pacifikal iz leta 1724, kelihe iz leta 1728, bogato okrašena ciborij in srebrna kadilnica iz leta 1752 ter razkošna rokokojska monstranca, naročena na Dunaju leta 1755.

Zlatarska dela, ki jih hranijo v cerkvi, so pogosto označena z mojstrskimi žigi, kar omogoča podrobnejšo umetnostno-zgodovinsko analizo. Med ohranjenimi kosi izstopajo kelih mojstra Leopolda Vogtnerja iz Gradca, znan po bogatem ornamentiranju in emajliranih medaljonih, ki se vsebinsko navezujejo na cerkev sv. Jakoba.

V 18. stoletju se pojavijo tudi pomembna dela ljubljanskih mojstrov, kot sta Andreas in Josef Piringer, Jakob Schmid in Matevž Schreiner, čigar novobaročna oprema iz 19. stoletja je še posebej cenjena.

V zadnjem obdobju so opremo cerkve dopolnili z deli lokalnih ljubljanskih pasarskih mojstrov, kot so Ivan Kregar, Janez Dernovšek in Samassova livarna. Liturgično posodje cerkve sv. Jakoba tako ostaja izjemen primer umetniške dediščine, ki odraža razvoj zlatarske umetnosti od renesanse do sodobnih historičnih slogov.

This post is also available in DE, EN, ES, FR, SI, IT and PL.