Oltar sv. Ignacija Lojolskega iz leta 1714 je posvečen ustanovitelju jezuitov ter svetnikoma Stanislavu Kostki in Alojziju Gonzagi.
Postavitev sta omogočila Codelli in Lamberg. Oltar krasijo marmornati stebri, figuralna skupina sv. Trojice ter angeloma z napisom »Quam sordet mihi tellus, dum caelum aspicio«.
Kipe je izdelal Angelo Putti, prvotno sliko je naslikal Bambini, pozneje jo je zamenjal Hauchka.
Prva maša pri oltarju je bila na binkoštno nedeljo 20. maja 1714, ko so uvedli tudi devetdnevnico k sv. Ignaciju.
Oltar sv. Ignacija Lojolskega je bil postavljen leta 1714. Njegovo postavitev sta omogočila baron Peter Anton Codelli z donacijo 1000 goldinarjev in Adam Lamberg s 300 goldinarji. Oltar je po svoji arhitekturni zasnovi soroden oltarju Marijinega vnebovzetja na severni strani. Sestavljajo ga par gladkih stebrov iz rožnatega marmorja ter umirjena arhitektura s profiliranim ogredjem in volutastim zaključkom. Prizmatično menzo krasita stoječa angelca in razkošna rastlinska ornamentika s kartušo Kristusovega monograma IHS. V ospredju oltarne slike stojita kipa sv. Stanislava Kostke in sv. Alojzija Gonzage, ki ju je ustvaril padovanski kipar Angelo Putti. Njuna togo drža nakazuje, da ob postavitvi oltarja še nista bila svetnika; kanonizirana sta bila šele leta 1726. Nad stebri sta naslonjena angelca, ki držita trak z napisom Quam sordet mihi tellus, dum caelum aspicio (Kako mi je zemlja ničevost, ko zrem v nebo). V atiki oltarja se nahaja figuralna skupina sv. Trojice – Bog Oče, Kristus in Sveti Duh v podobi goloba.
Prvotno oltarno sliko sv. Ignacija je naslikal Benečan Niccolò Bambini, a je bila že leta 1732 zamenjana z danes ohranjeno sliko Johannesa Veita Hauchka. Sv. Ignacij je upodobljen kot mašnik z napisom IHS na prsih, kako kleči na oblaku in dviga roke k nebu. V odprti knjigi pred njim beremo ignacijanski moto: Ad maiorem Dei gloriam – Vse v večjo Božjo slavo.
Oltar prikazuje tudi druga dva pomembna jezuitska svetnika: sv. Stanislava Kostko (1550–1568), zavetnika mladih in študentov, ter sv. Alojzija Gonzago (1568–1591), ki je umrl med nego kužnih bolnikov. Oba sta upodobljena v značilni jezuitski obleki, vendar brez atributov, kot so lilije, križ ali rožni venec.
Na ta oltar so se prvič obrnili v molitvi ob binkoštni nedelji, 20. maja 1714, ko je bila tu tudi prva maša. Istega leta so pri njem uvedli devetdnevnico v čast sv. Ignaciju. Oltar torej ni le umetnina, ampak prostor molitve in spomina na svetnika, ki je odločilno zaznamoval katoliško prenovo v 16. stoletju in pustil trajen pečat tudi v Ljubljani.
This post is also available in DE, EN, ES, FR, SI, IT and PL.
