Oltar svetega Križa iz leta 1678 je eden najstarejših črnomarmornatih baročnih oltarjev na Kranjskem.
V osrednji niši visi Križani iz 19. stoletja, pod menzo pa je relief mrtvega Kristusa z angeli, delo Matthiasa Hendrichxa (1701).
Oltar krasi še trojica baročnih angelov iz 18. stoletja ter slika Žalostne Matere Božje, ki jo je leta 1860 naslikal Josef Plank.
Arhitektura sledi beneškemu vplivu in izžareva zadržano baročno lepoto.
Oltar svetega Križa sodi med najstarejše primere črnomarmornatih baročnih oltarjev na Kranjskem. Ustvarjen je bil leta 1678 po naročilu bratovščine Kristusovega smrtnega boja. Arhitekturno in slogovno sledi italijanskemu, predvsem beneškemu vplivu, ki je v drugi polovici 17. stoletja zaznamoval sakralno umetnost v Ljubljani. Zasnova oltarja kaže sorodnosti z deli znamenite kamnoseške delavnice Mihaela Kuše, ki je v tistem času delovala v Ljubljani in pomembno vplivala na razvoj baročnega oltarja v tem prostoru.
Oltar je iz črnega kamna in s svojo strogo, ploskovito obliko izžareva preprostost in trdnost. Njegova zasnova temelji na dveh parih gladkih stebrov, ki uokvirjajo trapezasto zaključeno nišo. Nad njo se dviga atika s segmentnim zaključkom, kar ustvarja navpično členjenost in bogato silhueto. Kljub temni barvi kamenine je oltar poživljen z barvnimi kamnitimi detajli na menzi, podstavkih in notranjosti niše. Arhitektura je stroga, a zadržano dekorativna, kar je značilno za zgodnji barok.
V središču niše je postavljeno razpelo – današnji Križani iz 19. stoletja ni več izviren, vendar s svojimi poznogotskimi oblikovnimi potezami vzbuja dvom o dataciji. Zgornji del oltarja krasijo lesene figure angelov iz 18. stoletja: eden stoji na vrhu atike, dva pa klečita ob straneh in podpirata majhen baldahin. Ti dodatki z mehko modelacijo in čustveno izraznostjo dopolnjujejo arhitekturno strukturo.
Pod oltarno menzo se nahaja dragocen marmorni relief mrtvega Kristusa, ki ga obkrožajo objokujoči angeli. Relief je bil dodan leta 1701 in pripisan kiparju Matthiasu Hendrichxu, ki je bil aktiven tudi pri drugih oltarjih v isti cerkvi. Njegov slog se odlikuje po občutljivem izrazu in realistično izoblikovanih figurah.
Menzo oltarja dopolnjuje tudi slika Žalostne Matere Božje, delo dunajskega slikarja Josefa Planka iz leta 1860. Ta poznejši dodatek poglablja čustveno sporočilnost oltarja, ki ostaja prostor kontemplacije Kristusovega trpljenja, sočutja in vere.
This post is also available in DE, EN, ES, FR, SI, IT and PL.