Orgle

Orgle v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani imajo dolgo in bogato zgodovino. Prvič so omenjene leta 1600, sedanji instrument pa je zasnoval Franc Goršič leta 1883 z 22 registri. Leta 1960 jih je razširil Franc Jenko, dodal tretji manual in povečal število registrov na 42. Zadnja obnova je potekala med letoma 2013 in 2014 pod vodstvom Braneta Koširja, ki je ohranil zgodovinsko intonacijo in obnovil piščali ter mehovje. Orgle danes veljajo za enega najpomembnejših sakralnih instrumentov v Ljubljani in pomembno zaznamujejo bogoslužje ter koncertno življenje cerkve.

Prve orgle v cerkvi sv. Jakoba so omenjene že leta 1600, ko je še stala stara cerkev, ki so jo verjetno zgradili avguštinski menihi leta 1513. Po prihodu jezuitov leta 1597 je bila ta cerkev porušena, leta 1615 pa sezidana nova. Že leto pozneje je baron Markvard Erberg, komendator nemškega viteškega reda, cerkvi podaril nove orgle, vredne 200 goldinarjev. Kronist iz tistega časa poroča, da so bile orgle »kot iz zlata«. Leta 1674 so postavili nove orgle, ki so bile okoli leta 1700 uničene. Kasneje so cerkvi večkrat poklonili nove instrumente.

Okoli leta 1728 so najverjetneje izdelali posebne orgle mojstra Elseja, ki so ostale v uporabi do leta 1831, ko jih je predelal Josef Ferdinand Malitschky. Leta 1837 jih je znova predelal znameniti ljubljanski orglarski mojster Franc Goršič (1836–1898), ki jih je leta 1857 poslal na obnovo v znamenito orglarsko delavnico Walcker v Ludwigsburgu. Orgelski načrt je takrat predvideval tri manuale s 45 registri in pedalom, predelava pa naj bi bila končana v enem mesecu.

Leta 1883 je cerkev sv. Jakoba dobila nove orgle, ki jih je v celoti izdelal Franc Goršič. Njegovo delo je pomenilo pomemben korak v razvoju slovenske orgelske umetnosti. V novo orgelsko omaro je vgradil 22 pojočih registrov z dvema manualoma in pedalom, pri tem pa ohranil tudi nekatere stare registre iz sredine 19. stoletja. Izpopolnil je sistem sapnic, izboljšal tehnično dovršenost in estetski izraz ter v svojem delu usklajeval tradicijo z inovacijo. Orgle so bile postavljene v času celovite umetniške prenove cerkve pod župnikom Janezom Rozmanom.

Zaradi dotrajanosti instrumenta in slabe prilagojenosti akustiki cerkve so bile orgle sčasoma potrebne prenove. Leta 1960 jih je temeljito obnovil mojster Franc Jenko. Orgle je razširil na 42 registrov (od tega 36 pojočih), dodal tretji manual in vse skupaj vgradil v obstoječo zgodovinsko omaro. Instrument je imel pnevmatsko trakturo, kar pa ni zadostovalo pričakovanjem glede kakovosti zvoka.

Zadnja temeljita restavracija je bila izvedena med letoma 2013 in 2014 pod vodstvom organarja Braneta Koširja. Posebno pozornost je namenil ohranitvi zgodovinske intonacije, obnovi mehovja ter čiščenju in uglaševanju kovinskih piščali.

Danes Goršičeve orgle, dopolnjene in obnovljene skozi stoletja, sodijo med najpomembnejše sakralne instrumente v Ljubljani. Bogatijo liturgično, koncertno in umetniško življenje cerkve sv. Jakoba ter pričajo o bogati dediščini orgelske umetnosti na Slovenskem.