Kratka zgodovina Družbe Jezusove – Jezuitov

Sv. Ignacij Lojolski /Ignacio de Loyola/ (1491–1556) je ustanovil jezuitski red (SJ – Societas Jesu).

Jezuitski red je bil ustanovljen v času, ko so Cerkev pretresala reformistična gibanja Luthra, Calvina in Zwinglija. Jezuiti so imeli v času katoliške obnove velik vpliv na dvorih in v višjih slojih, vodilni so bili s svojim šolskim sistemom v izobraževalni dejavnosti, uspešni pa tudi v dušnem pastirstvu s pridiganjem, duhovnimi vajami ter ustanavljanjem kongregacij in bratovščin. V umetnosti so bili nosilci novega baročnega sloga. Razvijali so gledališko dejavnost, ki je v 17. stoletju predstavljala vrh takratnega evropskega gledališča. Z misijonarskim delovanjem so se uveljavili tudi na drugih celinah.

Papež Pavel III. je potrdil jezuitski red.

Jezuitske redovne postojanke

• 1551 – na Dunaju ustanovljen prvi jezuitski kolegij v Avstriji
• 1573 – ustanovljena jezuitska postojanka v Gradcu
• 1596 – iz graškega kolegija je zaživel jezuitski kolegij v Ljubljani

Jezuitske šole so delovale tudi v Celovcu (1605), Gorici (1615), Trstu (1619), na Reki (1627) in v Mariboru (1757).

Papež Klemen XIV. je z brevom Dominus ac Redemptor Noster jezuitski red ukinil. V Avstriji je razpustitev jezuitskega reda razglasila cesarica Marija Terezija. Cesarica je podžrala jezuitske šole in semenišča, nekdanje jezuitke pa nastavila za profesorje. Nekateri jezuiti so deželo zapustili. Med njimi je bil tudi ljubljanski jezuit Gabrijel Gruber (1740–1805), eden najpomembnejših slovenskih inženirjev, arhitektov in profesorjev matematičnih ved. V Ljubljani je med drugim vodil izsuševanje ljubljanskega barja in ureditev t. i. Gruberjevega prekopа.

Papež Pij VII. je z odlokom Sollicitudo omnium Ecclesiarum jezuitski red obnovil. Za obnovo reda je bil zaslužen tudi ljubljanski jezuit p. Gabrijel Gruber, ki je po ukinitvi reda odšel iz Ljubljane v Rusijo, kjer jezuitski red ni bil ukinjen. Tam je bil nekaj časa vrhovni predstojnik jezuitskega reda.

Jezuiti so se vrnili v Slovenijo kot voditelji ljudskih misijonov. Ker pa niso imeli dovoljenja civilne oblasti, so deželo čez tri leta morali zapustiti. Po letu 1884 so prihajali v stolnico kot manjši pridigarji. Leta 1896 so začeli graditi hišo na Poljanah, kasneje pa tudi cerkev sv. Jožefa (1912–1921) in dom duhovnih vaj (1925). Leta 1932 so se vrnili tudi v Maribor, od koder pa so jih Nemci na začetku druge svetovne vojne izgnali. Leta 1949 je bila njihova imovina v Ljubljani zaplenjena, jezuiti so bili bodisi zaprti bodisi pregnani v na pol porušen grad Bogenšperk pri Litiji.

Nadvojvoda Ferdinand je ustanovil jezuitski kolegij v Ljubljani. Ustanovljen je bil iz graškega jezuitskega kolegija.

Januarja so prišli iz Gradca v Ljubljano prvi trije jezuiti. Za njihovo naselitev naj bi si prizadeval že ljubljanski škof Urban Textor (1543–1558), naselili pa so se po večletnih prizadevanjih škofa Janeza Tavčarja (1580–1597), ki se je v mladosti šolal na dunajskem jezuitskem kolegiju.

Jezuiti so za gradnjo kolegija dobili prostor pri cerkvi sv. Jakoba, kjer je pred tem deloval avguštinski samostan (1494–1555), kasneje pa dvorni ali cesarski špital (1555–1597). Staro cerkev sv. Jakoba so delno uredili, podrli pa so prostore ubožnice. Ker so potrebovali več prostora, jim je moral opat cistercijanskega samostana Kostanjevica na Krki podariti samostansko hišo ob cerkvi, ljubljanski škof Janez Tavčar pa jim je kupil še dve sosednji hiši. Sami naj bi kupili kar trideset po večini lesenih in že prej opuščenih hiš.

Jezuitski kompleks je bil zgrajen kot enovit prostor s cerkvijo in s kolegijem. Stavbe kolegija so bile zgrajene v obliki kvadrata. Na sredini dvorišča je bil zid, ki je ločeval samostansko dvorišče na vzhodni strani od šolskega atrija na zahodni strani dvorišča.

Jezuiti v Sloveniji delujejo v:

• Ljubljani v Dravljah, kjer je Provincialat Družbe Jezusove,
• pri sv. Jakobu na Gornjem trgu, kjer je bila prva jezuitska postojanka na Slovenskem,
• pri sv. Jožefu na Poljanah, kjer je narodno svetišče svetega Jožefa,
• ter v Mariboru pri sv. Magdaleni.

Jezuiti vodijo tudi župnije Radlje ob Dravi, Radenci,  Muta, Pernice in Sv. Jernej nad Muto. Slovenski jezuiti so prisotni tudi v Franciji in Italiji, kot misijonarji pa v Zambiji in Malaviju. Dva sta tudi člana Ruske regije DJ, ki je pridružena Severnopoljski provinci Družbe Jezusove (RUS-PMA).