Kapela svetega Frančiška Ksaverija

Kapela sv. Frančiška Ksaverja, prizidana med letoma 1667 in 1670, je edini ohranjeni primer štuk-baroka v Ljubljani. Osmerokotno zasnovo krasijo razgibana štukatura, osem kariatid, bogata ornamentika in kupola s svetlobnico. Kapelo dopolnjuje šest velikih oljnih platen s prizori iz svetnikovega življenja (1726), postavljenih v štukirane okvirje. Avtor slik ni znan, a verjetno gre za Daniela Savoya. Osrednja oltarna slika Apoteoza sv. Frančiška Ksaverja je delo Pavla Kühna iz srede 19. stoletja.

Kapela sv. Frančiška Ksaverja je bila prizidana na severno stran cerkve sv. Jakoba med letoma 1667 in 1670. V vhod v kapelo vodi velika arkada iz prve severne kapele pred prezbiterijem. Osmerokotna tlorisna zasnova in visoka centralna kompozicija predstavljata edini ohranjeni primer t. i. štuk-baroka v Ljubljani. Arhitekturno oblikovanje sledi lombardsko-beneškim vzorcem in se primerja z delom Diega Carlonea in njegove delavnice. Oktogonalna oblika je omogočila bogato in razgibano štukaturno dekoracijo, ki se razlikuje od običajne sheme v pravokotnih prostorih.

Kapelo prekriva šotorasta, osemlistna kupola s svetlobnico. Prostor je členjen v dve etaži: spodnje nadstropje krasijo štukirani okvirji za slike, medtem ko so v zgornjem nadstropju okna z bogatim štukaturnim okrasjem, nad katerimi sedijo pari putov s kartušami in grbi deželnih stanov. V kartuši nad oltarjem je posvetilo Kranjske z letnico 1669. Vogale prostora obdajajo pilastri, ki v višji etaži prehajajo v skoraj polnoplastične kariatide – teh je osem, razporejenih v svetlobnem nadstropju. Obočna polja so obrobljena z raznoliko dekoracijo, med katero izstopajo školjke, akantovi listi, ušesasti ornamenti in hrustančaste oblike. Poslikavi namenjena polja v pritličju so bila prekrita s slikami na platnu, medtem ko so hruškaste kartuše v oboku ostale neposlikane.

Notranjost kapele dopolnjuje izjemno bogata umetniška oprema. Monumentalni kamniti oltar je delo ljubljanske kamnoseške delavnice Franca Grumnika, nastal med letoma 1709 in 1720. Krasi ga več kot deset celopostavnih marmornih kipov italijanskih baročnih kiparjev. Osrednja menza, ki jo nosijo štirje zamorčki, vsebuje kip svetnika v duhovniški opravi, ki spominja na njegovo nestrohnjeno telo, hranjeno v Goi. Ob njem stojita angela – seraf in kerub – delo Paola Gropellija. Tabernakelj sta leta 1719 dopolnila marmorna angela v nišah, leta 1720 pa še kipa Evrope in Afrike, delo Jacopa Contierija. Na vrhu oltarja stoji angel s trobento, ki ga je ustvaril Angelo Putti.

Kapelo dopolnjuje šest velikih oljnih platen s prizori iz svetnikovega življenja (1726), postavljenih v štukirane okvirje. Avtor slik ni znan, a najverjetneje gre za Daniela Savoya, slikarja iz Dresdna, ki je prav tu sprejel katoliško vero. Osrednja oltarna slika Apoteoza sv. Frančiška Ksaverja je delo Pavla Kühna iz srede 19. stoletja.