Oltar Marijinega vnebovzetja so jeseni 1721 postavili na pobudo in s finančno podporo patra jezuita Inocenca Erberja.

Kipa sv. Joahima in sv. Ane ter angelca na atiki so delo Jacopa Contierija. Kiparska skupina Marijinega kronanja velja za najzgodnejše ljubljansko delo Francesca Robbe.

Oltarna slika »Marijino vnebovzetje«, ki jo je leta 1822 naslikal Matevž Langus, prikazuje Marijo obkroženo z angeli brez apostolov, kar ustreza eni od dveh tradicionalnih ikonografskih različic upodobitve tega skrivnostnega dogodka.

Več o oltarju...

Oltar Marijinega vnebovzetja je bil zgrajen v jeseni 1721 na pobudo in s finančno podporo patra jezuita Inocenca Erberja. Stari oltar so podrli 9. septembra, tri dni kasneje so močvirna tla utrdili z jelševimi piloti, nato pozidali temelje, menzo oltarja pa postavili že dan zatem. Do 15. novembra, ob obletnici posvetitve cerkve, je bil novi oltar v celoti dokončan.

Arhitekturno zasnovo oltarja zaznamuje umirjena baročna kompozicija iz svetlejšega rožnatega marmorja s paroma stebrov ob oltarni niši. Ob njej stojita kipa sv. Joahima in sv. Ane, Marijinih staršev, ki godujeta 26. julija. Dela je leta 1720 izklesal beneški kipar Jacopo Contieri. Njegov podpis se pojavi z začetnicami I.C.S. na Joahimovi bazi in z imenom IACO.S CONTIERUS SCVL. na bazi kipa sv. Ane. Contierijevi sta tudi figuri angelov na robovih atike, ki držita trak z napisom ASSUMPTA EST MARIA / GAUDENT ANGELI (Marija je bila vzeta v nebesa / Angeli se veselijo).

Skupina Marijinega kronanja v atiki velja za najzgodnejše delo Francesca Robbe v Ljubljani. Robba je v mesto prišel kot Contierijev pomočnik, pozneje pa postal osrednja osebnost baročnega kiparstva na Kranjskem.

Osrednji del oltarja zapolnjuje Langusova slika »Marijino vnebovzetje« iz leta 1822. Čeprav je signirana, ni značilna za Langusov slog, zato je verjetno kopija starejše podobe, pred katero so se zbirale vse tri jezuitske Marijine bratovščine. Ikonografsko spada v drugo različico upodobitve Marijinega vnebovzetja, imenovano »Vnebovzeta«, kjer je Marija prikazana sama, obdana z angeli, brez apostolov in praznega sarkofaga. Takšna izbira odraža razmisleke naročnikov v času po tridentinskem koncilu, ko so se spraševali, ali so apostoli res bili priče dogodku vnebovzetja.

Ostali oltarji:

This post is also available in DE, EN, ES, FR, SI, IT and PL.