Oltar Angelov varuhov je bil postavljen leta 1723, sredstva zanj pa sta prispevala jezuitski pater Jožef Wiviz in zvonar Gašper Franchi.
Kipe nadangelov Gabriela, Rafaela, Mihaela ter dva klečeča angela je izklesal Francesco Robba – to je njegovo prvo znano delo v jezuitski cerkvi.
Osrednjo oltarno sliko Angela varuha je naslikal Bartolomeo Liberi leta 1732, na menzi pa je slika Marijinega brezmadežnega Srca, delo Josefa Planka iz leta 1860.
Oltar je imel poseben pomen za jezuitske učence kot kraj pobožnosti in zaupanja v varstvo angelov.
Oltar Angelov varuhov je bil postavljen med 22. junijem in 30. julijem 1723. Stroške njegove izdelave, kar 1500 goldinarjev, sta krila jezuitski pater Jožef Wiviz in zvonar Gašper Franchi. Oltar je nastal kot par oltarju sv. Jožefa in spada med najreprezentativnejše baročne oltarje v cerkvi. Po svoji obliki sledi beneškemu umetnostnemu slogu, ki je sredi 18. stoletja močno zaznamoval sakralno umetnost v Ljubljani.
Nad izbočeno menzo z balustro se dviga dinamično oblikovan oltarni nastavek. Na valovito izbočenih podstavkih stojita v ospredju dva svedrasta stebra, ki poudarjata prostorsko globino. Ob njima sta postavljena kipa nadangelov Gabriela (levo) in Rafaela (desno), celotno kiparsko zasnovo pa dopolnjujeta še dva klečeča angela na atiki ter relief nadangela Mihaela z mečem in tehtnico, ki v odločilnem trenutku premaguje Satana. Vse kipe je leta 1723 izklesal Francesco Robba, kar pomeni, da gre za njegovo prvo znano delo v jezuitski cerkvi v Ljubljani. Robbove figure so slogovno že prežete z občutkom za klasično uravnoteženost, ki jo obdaja še vedno živahen baročni okvir.
V osrednjem delu oltarja visi oltarna slika Angela varuha, ki jo je leta 1732 naslikal Bartolomeo Liberi, slikar beneške šole. Njegova barvno bogata in svetlobno usklajena upodobitev nadaljuje kiparsko pripoved z milino in notranjim mirom. Na menzi je dodana še slika Srca Marijinega, delo Josefa Planka iz leta 1860, pod menzo pa kartuşa z reliefom Device Marije, obdana z angelskimi glavicami – verjetno delo vajenca iz Robbove delavnice.
Oltar jasno izraža protireformacijsko ikonografijo in teološki pomen treh nadangelov: Gabriel, Božji oznanjevalec, je največkrat prikazan z lilijo; Rafael, popotnik in zdravitelj, je tu upodobljen z romarsko palico in ribo; Mihael, zmagovalec nad zlom, je zaščitnik duš in vitez nebeške vojske. Njegova podoba v boju z Luciferjem se je uveljavila prav v času okrepljene katoliške identitete.
Angeli varuhi so imeli v jezuitski šoli poseben pomen – bili so zavetniki drugega razreda (principistov). Do postavitve tega oltarja so njihov praznik slovesno obhajali pri glavnem oltarju, nato pa je ta razgiban baročni oltar postal osrednji prostor za izražanje zaupanja v angelsko varstvo, v katerem se povežeta umetniška veličina in duhovna tolažba.
This post is also available in DE, EN, ES, FR, SI, IT and PL.
