Oltar Žalostne Matere Božje je iz črnega kamna in je bil postavljen okoli leta 1680.
Njegova arhitektura sledi beneški baročni tradiciji in je sorodna delom kamnoseka Mihaela Kuše.
V niši stoji kip Pieta iz 19. stoletja, na vrhu so trije baročni angeli iz 18. stoletja.
Pod menzo je slika sv. Marije Magdalene, na menzi pa podoba Rožnovenske Matere Božje, delo Josefa Planka iz leta 1860.
Oltar izraža skrivnost trpljenja in Marijinega sočutja.
Oltar Žalostne Matere Božje sodi med najstarejše ohranjene baročne oltarje v cerkvi sv. Jakoba in je bil verjetno postavljen v letih 1680 ali 1681 po tem, ko je bratovščina Kristusovega smrtnega boja že leto prej v kapelo postavila velik kip Pietà. Oltar je nastal v obdobju, ko se je po Kranjskem razširjal slog črnomarmornatih oltarjev po zgledu beneške umetnosti. Oltarji tega sloga so nastajali v delavnicah znamenitih ljubljanskih kamnosekov Mihaela Kuše in njegovega naslednika Luke Misleja, ki sta bistveno zaznamovala zgodnjobaročno sakralno umetnost v Ljubljani.
Oltar je oblikovan iz črnega kamna z izrazito ploskovitim nastavkom, kar je značilno za zgodnji barok. Arhitekturno je enak oltarju sv. Križa na nasprotni strani cerkve. Nad odprto menzo, ki jo nosi oglata balustra, se dviga osrednji del z dvema paroma gladkih stebrov. Med njimi se nahaja plitva, trapezasto zaključena oltarna niša, ki sega še v nizko atiko, prav tako zaključeno s segmentnim ogredjem. Strogo črno arhitekturo poživljajo barvni detajli v predelu menze, na podstavkih in v notranjosti niše. Ta je zasnovana kot kraj zbranosti in kontemplacije.
V niši stoji kip Žalostne Matere Božje, t. i. Sočutne, ki pa ni več prvoten. Današnji kip iz 19. stoletja zamenjuje zgodnejšo skulpturo, a ohranja ikoničen motiv žalovanja Marije nad mrtvim Kristusom. Na vrhu atike stoji angel, dva druga klečita ob straneh pod majhnim baldahinom – gre za lesene dodatke iz 18. stoletja, ki oltarju dodajajo baročno razgibanost in čustveno globino. Pod menzo se nahaja slika sv. Marije Magdalene, ki je bila naslikana sredi 18. stoletja in poglablja temo žalovanja.
Na menzi stoji tudi slika Rožnovenske Matere Božje, delo Josefa Planka iz leta 1860. Plank, dunajski slikar, je tudi naslikal sliko Žalostne Matere Božje na oltarju sv. Križa. S svojo umirjeno koloristiko in izrazno nežnostjo dopolnjuje duhovni naboj oltarja, ki v središče postavlja skrivnost trpljenja, sočutja in vere. Oltar je dragocen primer zgodnjebaročne umetnosti in odsev močne ljudske pobožnosti do Matere Božje v bolečini, ki je v 17. stoletju postajala vse bolj razširjena.
This post is also available in DE, EN, ES, FR, SI, IT and PL.