Glavni oltar cerkve sv. Jakoba v Ljubljani, ki ga je med letoma 1728–1732 izdelal znameniti beneški kipar Francesco Robba, je vrhunsko delo baročnega kiparstva.
Tabernakeljski nastavek iz raznobarvnega marmorja krasi sedemnajst kipov iz carrarskega marmorja, vključno z monumentalnima angeloma adorantoma ter skupino angelov muzikantov.
Čeprav načrtovan stebriščni nastavek ni bil uresničen in je bil nadomeščen z iluzionistično fresko, ostaja Robbov oltar najdragocenejša umetnina v cerkvi.
Glavni oltar cerkve sv. Jakoba v Ljubljani, ki je nastal med letoma 1728 in 1732, je med najpomembnejšimi mojstrovinami beneškega kiparja Francesca Robbe (1698–1757), osrednje umetniške osebnosti baročnega obdobja v Ljubljani. Robbovo izjemno mojstrstvo v obdelavi marmorja mu je prineslo velik ugled, zato je kmalu prejemal številna naročila tudi s Kranjskega, Koroškega in Hrvaške.
Robbov oltar v cerkvi sv. Jakoba je zasnovan kot tabernakeljski nastavek in izstopa zaradi svoje kompleksne kompozicije ter uporabe razkošno obarvanega marmorja. Na njem se nahaja sedemnajst impozantnih kipov, izdelanih iz kakovostnega carrarskega marmorja. Posebej izstopata monumentalna angela adoranta, ki s svojo izrazno eleganco krasita stranici oltarja. Njuni rahlo razprti krili in spoštljivo sklonjeni glavi ustvarjata vtis, kakor da sta pravkar nežno pristala, da bi počastila Najsvetejši zakrament v tabernaklju. Njuna drža z rokami, sklenjenimi v molitvi in premišljevanju, ganljivo izraža globoko duhovno predanost.
Tabernakelj je bogato dekoriran, na vrhu ga krasi harmoničen prizor angelov muzikantov, ki igrajo različne instrumente. Med njimi je pet puttov glasbenikov: sprednja dva igrata na violino in lutnjo, dva za njima igrata na cink, na vrhu pa angel s trombo, ki simbolično izkazujejo nenehno slavljenje Boga.
Čeprav je bil prvotno načrtovan tudi veličasten marmornat nastavek, ta nikoli ni bil uresničen. Ob odkritju tabernaklja 25. julija 1732 so se Ljubljančani množično zgrinjali občudovat novo umetnino. Začasno je bil oltarni nastavek nadomeščen s fresko, ki jo je na steno iluzionistično naslikal verjetno Franc Jelovšek. Freska je prikazovala sv. Petra, Janeza Evangelista, Pavla, Juda Tadeja ter Marijino vnebovzetje. Po požaru je bila freska obnovljena, leta 1828 jo je osvežil Matevž Langus. Leta 1869 jo je zamenjala nova freska Wolfa, izdelana po vzoru Pozzovega oltarja v rimski cerkvi Il Gesù.
Oltarno sliko, ki prikazuje sv. Jakoba kot romarja, je leta 1728 ustvaril Johann Karl Auerbach in je bila pridobljena z Dunaja po več nesrečah s požari. Slika prikazuje sv. Jakoba, ki se zazira v palmo mučeništva, katero mu prinašajo spuščajoči se angeli, ter izraža njegovo duhovno hrepenenje in žrtev.
Robbov oltar kljub temu, da prvotni načrt ni bil v celoti izveden, ostaja najdragocenejša umetnina cerkve sv. Jakoba. Njegova kiparska dovršenost, duhovna intenzivnost in umetniška izjemnost predstavljajo vrhunec baročne umetnosti na Slovenskem.
This post is also available in DE, EN, ES, FR, SI, IT and PL.