Zgodovina cerkve

Današnja baročna cerkev stoji na mestu, kjer so augustinski kanoniki v začetku 15. stoletja zgradili gotsko cerkev.

Položen je bil temeljni kamen kolegija. Zidavo je vodil jezuitski redovni brat Martin Vallorso iz Italije.

Avstrijski jezuitski provincial Alphons Carillo je posvetil kolegij in staro cerkev sv. Jakoba. Jezuiti so se vselili v delno zgrajen kolegij. Ko je bil kolegij leta 1617 zgrajen, so z njim jezuiti kot prvi na območju Ljubljane uresničili ideal italijanske gradnje z modernimi arkadnimi dvorišči.

Nadvojvoda Ferdinand je za ljubljanski jezuitski kolegij izdal slovesno ustanovno listino.

Položen je bil temeljni kamen za novo cerkev.

Cerkev je bila slovesno posvečena. Slovesnosti so se udeležili številni gostje. Nadvojvodo Ferdinanda in nadvojvodo Maksimilijana sta zastopala opat cistercijanskega samostana v Vetrinju Jurij Reinprecht in baron Marquardus von Egg.

Ljubljanski škof Tomaž Hren je posvetil tri oltarje v stranskih kapelah na severni strani cerkve. 3. junija je posvetil še tri oltarje na južni strani cerkve. V tem času še ni bilo zadnjih dveh stranskih kapel Sv. Križa in Žalostne Matere Božje, saj sta bili tam stranska vhoda v cerkev.

Zaradi vse večjega števila učencev in profesorjev so pouk preselili v novo šolsko stavbo, v stare šolske prostore pa se je razširil jezuitski samostan. Sredi 17. stoletja se je v ljubljanskem kolegiju šolalo okrog 700 otrok, v začetku 18. stoletja pa že nad 900. Pedagoška dejavnost ljubljanskih jezuitov je pomenila začetek visokošolskega študija v Ljubljani, saj so bila v njihovem učnem načrtu od leta 1619 dalje tudi predavanja, ki spadajo na univerzo.

S podporo kranjskih deželnih stanov so k cerkvi prizidali izjemno osmerokotno kapelo sv. Frančiška Ksaverja. Čaščenje tega svetnika se je začelo močno širiti leta 1658, ko je bil izpričan prvi čudež, njegova priljubljenost pa so pospešile tudi knjižice o njegovem življenju in podobice, izdane leta 1666.

Pred cerkvijo so uredili Akademski trg z imenitnim Marijinim kipom na visokem stebru. Marijin kip je bil ulit po načrtu polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja.

Cerkev so povišali in na novo obokali ter nad stranskimi kapelami dodali v nadstropju empore. S tem so pridobili prostor, saj so s severnih empor lahko spremljali bogoslužje učenci, z južnih pa tudi ljubljansko plemstvo. Gradnjo je vodil arhitekt Francesco Ferrata, kamnoseška dela pa je opravil Luka Mislej. Mislej je tudi avtor novega glavnega portala, skozi katerega vstopamo v cerkev še danes. Oboke so okrasili s štukaturami, delo pa je vodil Tommas Ferrata.

Janez Jurij Remb in njegov sin Frančišek Karel Remb sta poslikala cerkvene oboke. Freske se niso ohranile.

Cerkev so opremili z novimi kamnitimi oltarji, ki jih lahko občudujemo še danes. Cerkev sv. Jakoba je po njihovem številu in kakovosti nedvomno najrazkošnejša cerkev v Ljubljani. Deset impozantnih kamnitih baročnih oltarjev krasijo izjemni marmornati kipi, ki so jih za ljubljanske jezuite izdelali beneški kiparji Jacopo Contieri, Paolo Groppelli, Francesco Robba, Franz Rotman in Angelo Putti z bratom ter Matthias Hendrickhs. Oltarje sta postavila ljubljanska kamnoseka Luka Mislej (primipil) in Franc Grumnik (documentar).

Papež Klemen XIV. je pod pritiskom vladarjev Portugalske, Španije in Francije jezuitski red razpustil. Premoženje ljubljanskega kolegija je bilo dano v oskrbo državnemu verskemu skladu.

Na Krakoven se je neki ženi, ki je pekla ribe, vnel velik požar in se prek Ljubljanice razširil tudi k sv. Jakobu. V šentjakobskem okraju so ognjeni zublji uničili 66 hiš in vse tri cerkve (cerkev sv. Jakoba, sv. Florijana in sv. Rozalije), jezuitski kolegij, šolo in seminar. Iz jezuitske knjižnice so rešili 637 knjig in cesarica Marija Terezija jih je namenila splošni rabi v ljubljanskem liceju. Te knjige so tvorile prvi fond današnje Narodne in univerzitetne knjižnice.

Od požara močno poškodovano cerkev so prekrili z novo streho, večino kolegija pa so podrli do tal. Za cerkev so skrbeli nekdanji jezuiti, ki so živeli v soseščini, in dva cerkvena ključarja.

Pri cerkvi je bila ustanovljena nova mestna župnija. Nastavljen je bil prvi župnik.

V cerkvi so potekala večja prenovitvena dela.

Slikar Janez Wolf je na novo naslikal oltarno fresko, ki jo vidimo za Robbovim glavnim oltarjem. Naslikal jo je v tradiciji baročnega iluzionističnega slikarstva. Zasnoval jo je po zgledu Pozzovega oltarja sv. Ignacija v cerkvi Il Gesù v Rimu.

Cerkev so znotraj in zunaj temeljito dopolnili in spremenili. V času prenove je slikar Jurij Šubic v štirih poljih na stropu ladje naslikal prizore iz življenja sv. Jakoba, ki jih vidimo še danes.

Na veliko noč je Ljubljano stresel močan potres. Zvonika šentjakobske cerkve sta bila tako močno poškodovana, da so ju morali podreti do cerkvene strehe. Novi zvonik je bil zgrajen leta 1897 (arhitekt Raimund Jeblinger).

Cerkev sv. Jakoba je znova prešla v upravo jezuitov.

Restavratorski center Slovenije je začel obnovo kapele sv. Frančiška Ksaverja. Obnova še poteka.

Aprila so na Restavratorskem centru Slovenije končali obnovo oltarne slike Matevža Langusa Marijino vnebovzetje(1822) iz prej omenjene kapele na severni strani cerkve.

Junija so na Restavratorskem centru Slovenije končali obnovo oltarne slike Paula Künla Sv. Frančišek Ksaverij iz istoimenske kapele na severni strani cerkve. Ker ta kapela še ni bila restavrirana, je bila slika začasno vrnjena v prezbiterij.

• Oktobra so strokovnjaki iz Restavratorskega centra Slovenije obnovili stolpič nad kupolo kapele sv. Frančiška Ksaverja.
• V jezuitski skupnosti pri sv. Jakobu v Ljubljani je živelo pet članov. Župnik je bil p. Jože Kokalj.
• Novembra (16. in 29.) je bila v župniji slovesnost ob 400. obletnici posvetitve cerkve.

Na god sv. Frančiška Ksaverija je ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore blagoslovil obnovljeno kapelo sv. Frančiška Ksaverija v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani.

Obnova, ki je potekala od leta 2006 pod vodstvom Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), je bila financirana s strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Župnije sv. Jakoba v Ljubljani.