Predavatelj na Jezuitskem kolegiju pri sv. Jakobu 1769–1773
Gabriel Gruber se je rodil 6. maja 1740 na Dunaju. Njegovi starši so se v Ljubljano priselili z Dunaja in živeli v hiši v Rožni dolini, v kateri se danes nahaja veleposlaništvo ZDA.
Leta 1755 je vstopil v jezuitski red. Na Dunaju je končal filozofske in teološke študije ter na orientalski akademiji poučeval latinščino in astronomijo za ladjarje na notranji plovbi in odprtem morju. Leta 1769 je prišel na jezuitski kolegij v Ljubljano. Na katedri za mehaniko je poučeval risanje, geometrijo, mehaniko in hidravliko. Njegova učenca sta bila tudi Jurij Vega in Žiga Zois.
V tedanjih časih je cesarica Marija Terezija začela izvajati številne reforme, tudi kmetijske. Na območju ljubljanskega barja je poskusila pridobiti kmete iz okolice Ljubljane in jih barje do šoka do kmetijskih površin. Potrebno je bilo Ljubljansko barje sistematično izsuševati. Zato so se v Ljubljani kresale zamisli o rešitvi tega dela Kranjske. Želeli so doseči boljše povezave med državo, saj barja ni bilo mogoče poseliti in obdelovati. Iskali so državnega strokovnjaka za vodnogospodarsko nalogo.
Pristopili so k realizaciji projekta Ljubljansko barje. Gabriel Gruber, ki je bil zelo znan strokovnjak in vodja navigacije po vseh rekah v Avstriji, razen po Donavi. V letu 1772 je Gabriel Gruber začel z gradnjo prekopov in izsuševanjem Ljubljanskega barja. Hkrati je zidal dve svoji hiši, eno pod Rožnikom in eno na Levestikovem trgu v središču Ljubljane. Stroški so stalno naraščali, delo je napredovalo počasneje, kot je bilo načrtovano. Gruber prekop zaradi finančnih težav in nasprotovanj ni uspel dokončati, zato je delo nadaljeval Vincenc Struppi, ki je gradnjo dokončal leta 1782. Prekop je dobil ime po Gruberju: Gruberjev prekop.
Leta 1784 je Gabriel Gruber odšel v Rusijo, v Polock in pozneje v Sankt Peterburg, kamor so se zatekli mnogi jezuiti po ukinitvi reda leta 1773. Tam je bil hitro prepoznan kot dober strokovnjak, predaval je arhitekturo, mehaniko in fiziko v jezuitskem kolegiju v Polocku. Postal je tudi rektor jezuitskega kolegija in provincial ruske jezuitske province. Po njegovih načrtih so v Sankt Peterburgu zgradili nekaj pomembnih stavb. Gruber je imel lep nauk za mlade inženirje, kasneje so ga cenili tudi na ruskem carskem dvoru Petra Velikega in tudi kot mentor, ne samo predstavnikom aristokratskih krogov, kot npr. Leva Nikolajeviča Tolstoja.
Gabriel Gruber je umrl 7. aprila 1805 v požaru jezuitskega kolegija v Sankt Peterburgu, kjer je tudi pokopan..
