Dijak Jezuitskega kolegija pri sv. Jakobu 1769–1775
Valentin Vodnik se je rodil 3. februarja 1758 v Zgornji Šiški pri Ljubljani, v kmečko-obrtniški družini kot prvi od desetih otrok Jožefa Vodnika in Jere Pance.
Pri desetih letih se je začel učiti branja, pisanja in računanja. Leta 1769 je vstopil v jezuitski kolegij, kjer je bil do leta 1775. V teh letih se je seznanil z Markom Pohlinom in pod njegovim vplivom je začel pesniti. Prve pesmi je objavil v Pisanicah. Izstopali sta predvsem pesmi Zadovoljni Kranjec in Klek.
K pisanju ga je pritegnil Žiga Zois, ki ga je odmaknil od Pohlinove šole in ga usmeril v razsvetljenstvo. Pritegnil ga je k pisanju literarnih, poljudnoznanstvenih, jezikoslovnih in publicističnih del ter k pisanju del s področja zemljepisa, gospodarstva, geologije, leposlovja (epigrami, napisi za mesce, uganke itd.).
Po gimnaziji je vstopil k frančiškanom. Noviciat je opravljal v Nazarjah, kjer je prejel redovniško ime Marcelijan. V letih 1776 do 1778 je bival v ljubljanskem frančiškanskem samostanu, kjer je obiskoval študij teologije. V duhovnika je bil posvečen leta 1782 na otoku Krku. Istega leta je postal tudi pridigar. Leta 1784 je zapustil frančiškane in postal duhovni pridigar. Služboval je v Sori pri Medvodah, na Bledu, v Ribnici in od leta 1792 na Koprivniku nad Bohinjem, kjer je prišel v stik z Žigo Zoisom, ki mu je pomagal do premestitve k sv. Jakobu v Ljubljani (1796). Leta 1798 je postal učitelj na ljubljanski gimnaziji, kjer je poučeval poseben razred verouka ter še vedno deloval kot duhovnik.
Vodnikovo življenje se je spremenilo z ustanovitvijo ilirskih provinc. Nova francoska oblast je prinesla šolsko reformo, ki je dovoljevala pouk v jeziku dežele. Postal je gimnazijski ravnatelj in nadzornik osnovnih ter obrtnih šol. Pomagal je tudi pri dušnem pastirstvu.
Vodnik je veliko časa posvečal prvemu slovenskemu časopisu Lublanske novice (1797–1800). V času ilirskih provinc je začel pisati prve slovenske učbenike za gimnazije in spodbujal rabo slovenskega jezika v šolstvu. Po vrnitvi slovenskega ozemlja k Avstriji mu je bilo zaradi podpore francoski oblasti prepovedano delo v šoli.
Valentin Vodnik je umrl 8. januarja 1819 v Ljubljani, pokopan je na Navju.
Dramilo
(pesem iz zbirke Pisanice)
Slovenc, tvoja zemlja je zdrava
in pridnim nje lega najprava.
Polje, vinograd,
gora, morje,
ruda, kupčija
tebe rede.Za uk si prebrisane glave
pa čedne in trdne postave.
Išče te sreča,
um ti je dan,
našel jo boš, ak’
nisi zaspan.Glej, stvarnica vse ti ponudi,
iz rok ji prejemat ne mudi!
Lenega čaka
strgan rokav,
palca beraška,
prazen bokal.
This post is also available in DE, EN, ES, FR, SI, IT and PL.
